Ponavadi se pri izdelavi spletne strani zatakne že pri registraciji domene, oz. samem razumevanju, zakaj je vse skupaj potrebno.

Internet temelji na TCP/IP protokolu, zato ima vsak računalnik v mreži ima IP naslov. Nekateri računalniki v mreži služijo kot strežniki za spletne strani. Če želite, da bo vaša spletna stran “na internetu”, je potrebno datoteke postaviti na enega od takih računalnikov. Ker ponavadi nimate sami takega računalnika, podjetja proti plačilu ponujajo prostor na svojih, in temu rečejo gostovanje.

Seveda pa si ljudje lažje zapomnimo kakšno smiselno ime, kot npr. najdi.si ali pa mimovrste.com, kot pa IP naslov212.44.108.100. Vendar TCP/IP protokol iz smiselnega imena ne more najti računalnika, ker pač “razume” le IP naslove. Zato je potrebno vnesti ta imena v neke vrste tabelo, kjer je en stolpec ime, drugi pa IP naslov. Ker pa je teh naslovov veliko in vsak dan pride na tisoče novih naslovov, je ta tabela razpršena med t.i. domenske strežnike (angl. Domain Name Server, DNS).

Sama imena pa imajo tudi strukturo. Nekatera se končajo na .si, druge na .com, itd. To so t.i. vrhnje domene (angl. Top Level Domain, TLD). in niso le slučaj. Ker so tabele razpršene po nekaj tisoč računalnikih, bi iskanje IP naslova za določeno ime trajalo predolgo, saj bi morali pregledati nekaj tisoč zapisov na nekaj tisoč računalnikih. Zato postopek iskanja domene poteka takole. Ko vpišete recimo najdi.si v vaš brskalnik, brskalnik vpraša lokalni DNS strežnik za IP naslov od domene najdi.si. Le-ta vidi da se ime domene konča na .si. Ker je TLD domen le nekaj sto, vsak DNS strežnik ve, katera organizacija (oz. kateri strežnik) je odgovoren za to TLD domeno. Za domeno .si je to Arnes. Zato DNS strežnik vpraša Arnesov strežnik, na katerem računalniku (DNS strežniku) se nahaja tabela z zapisom za najdi.si. Lokalni DNS strežnik sedaj vpraša končni DNS strežnik po IP naslovu za najdi.si.

Zdaj, ko poznamo postopek, nam bo tudi bolj jasno, kaj so določeni koraki pri registraciji domene. Za domeno .si je odgovoren Arnes, ki pa sam ne registrira domen, temveč je prepustil to dejavnost t.i. registrarjem.

Pri registrarju si izberemo ime, ki pa seveda ne sme biti zasedeno. Nato morajo registrarji narediti dve zadevi. Najprej morajo v nek DNS strežnik vnesti v tabelo ime vaše domene ter IP naslov računalnika, na katerem internet stran pod tem imenom gostuje. In drugo, obvestiti morajo Arnes o tem, da je tabela z zapisom o vašem imenu domene ter IP naslovu na tem izbranem strežniku. Ker največkrat gostujete kar pri registrarju, le-ti avtomatsko vnesejo podatke v svoje DNS strežnike, ki za vašo domeno kažejo kar na njihove strežnike za gostovanje.